»Že, ko sem bil zelo majhen, sem delal na kmetiji in pomagal doma. Oče je umrl, ko sem bil star šest let, tako da sem že kmalu prijel za delo. V hlevu sem hranil in napajal živino, molzel sem krave, kosil, oral – vse sem delal. Do partizanov sem kmetoval.«

»Za delo kmeta sem se odločil, ker gre za zaokroženo stvar. Ker rad delam v naravi, sem samostojen in si dan razdelim po svoje. Seveda so tudi težki časi, a zame je gospodarjenje izziv, in sam se lahko odločim, v katero smer bom šel.«

»Nato sem hitro opazil, da nekaj manjka na kmetiji, da potrebuje še nekaj, in sem prišel na idejo, zakaj pa ne bi pripeljal na kmetijo slovenske avtohtone živali, in sem na kmetijo pripeljal štajersko kokoš in krškopoljskega prašiča.«

»Po navadi inšpektor najprej opozori, izda ureditveno odločbo, zdaj pa so kar prišli in na odprtem pašniku, velikem tri hektarje, na silo naložili vseh 24 glav živine.«

»Bil sem sredi molže, ko se je na dvorišče naše kmetije pripeljal policist. Sem ga vprašal, dober dan, kaj bo dobrega danes. In je rekel, tako z majavo glavo, ne vem, ali je to dobro, ampak vas moram vprašati, a boste vi šli na protest, ki bo v torek v Ljubljani.«

»Tukaj se pogovarjamo o najmanj razmerju 1:2, celo 1:3 sem že slišal.«

»Odplavilo je hrano, bale, orodje, krmila, celo velike traktorske gume je odneslo … vse je šlo … celo do sosednje vasi.«

»Vdora na naše kmetije, neupoštevanje biovarnosti, neznanja s tega področja ne moremo dopustiti.«

»Družinske kmetije bi morale biti osnovna celica, ki bo zagotavljala prehransko varnost.«